Gibanje za zdravje v šolskem okolju

Za spodbujanje gibalne pismenosti (GP) in zdravstvene pismenosti (ZP) v šolah je treba razmisliti o celovitih načelih oblikovanja, ki zajemajo celotno šolsko okolje. Ta načela zagotavljajo, da sta zdravje in telesna dejavnost sestavni del izobraževalne izkušnje, ki prispeva k holističnemu razvoju učencev.

Do konca tega postanka boste:

  1. razumeli definicijo šolskega okolja,
  2. identificirali ključne elemente modela Gibanje za zdravje, pomembne za šole,
  3. analizirali študijo primera uspešne implementacije,
  4. in dostopali do virov za nadaljnje učenje.

Stopimo na to pot spodbujanja zdravstvene in gibalne pismenosti učencev, pa tudi učiteljev, ravnateljev itd., z gibanjem in telesno dejavnostjo v šolah!


Kaj mislimo s šolskim okoljem

V okviru projekta Gibanje za zdravje se šolsko okolje nanaša na okolja v izobraževalnih ustanovah, kjer učenci komunicirajo, se učijo in vključujejo v različne dejavnosti.

To vključuje učilnice, knjižnice, igrišča in športne objekte, jedilnice in vse druge prostore, kjer potekajo izobraževalne dejavnosti. Šolsko okolje vključuje tudi družbene in kulturne vidike šole, kot so odnosi med učenci in učitelji, šolske politike in splošno šolsko vzdušje.

V Evropi se šolsko okolje razlikuje od države do države, vendar obstajajo nekatere skupne značilnosti. Tukaj je nekaj ključnih vidikov:

  • Struktura in izobraževalni tiri: V Evropi lahko šolska okolja na splošno razdelimo na tri ravni:
    1. Primarno izobraževanje: Osredotoča se na osnovno pismenost, matematične sposobnosti in temeljno zdravstveno vedenje. To obdobje ponuja priložnosti za zgodnje vključevanje zdravstvene in gibalne pismenosti;
    2. Nižje sekundarno izobraževanje: uvaja bolj strukturirane akademske in obšolske dejavnosti. Poudarek na udejstvovanju v športu, družbeno-čustvenih veščinah in zdravstveni vzgoji se lahko uskladi s to stopnjo;
    3. Višje sekundarno izobraževanje: Razširja se na akademsko in poklicno izobraževanje. Programi lahko ciljajo na zdravstvene navade za prehod v odraslost.
  • Velikost razreda: evropske šole imajo običajno povprečno 15–20 učencev na razred. Leta 2022 je bilo v osnovnošolskem izobraževanju v EU v povprečju 13,3 učenca na učitelja, od povprečno 7,9 v Grčiji do 18,5 v Romuniji. Medtem ko se velikosti razredov razlikujejo, nižja razmerja v Evropi (v povprečju 13,3 učenca na učitelja) ponujajo priložnost za prilagojene posege. Države z nižjim razmerjem med številom učencev in učitelji (kot sta Grčija in Finska) imajo morda več zmogljivosti za izvajanje podrobnih modulov zdravstvene vzgoje.
  • Predmetnik: Evropski predmetnik se pogosto bolj osredotoča na teoretično znanje in kritično razmišljanje kot na praktične spretnosti in standardizirano preverjanje znanja.
  • Jezik poučevanja: V številnih evropskih državah se lahko učenci učijo več jezikov, vključno z njihovim maternim jezikom, angleščino in enim ali več dodatnimi jeziki (npr. francoščina, nemščina, španščina).
  • Šolski dnevi in ​​ure: Šolski dnevi običajno trajajo od 8.30 do 15.00 ali 16.00, pri čemer imajo nekatere države daljše ali krajše dneve.
  • Izvenšolske dejavnosti: Medtem ko športne ekipe običajno niso povezane s šolami, lahko učenci sodelujejo v lokalnih ekipah ali društvih/klubih. Umetniški in glasbeni programi so pogosto dobro razviti in številne šole ponujajo izvenšolske dejavnosti, kot so retorika, robotika ali prostovoljno delo.

Kritični elementi modela GzZ, na katere se je treba osredotočiti v šolskem okolju

Sistemski, celošolski pristop je ključen za vključitev GP in ZP v program šolske kulture. To zajema vključevanje telesne dejavnosti in zdravstvene vzgoje v vse vidike šolskega dneva, , od aktivnih počitnic in odmorov za dejavnosti v razredu do telesno dejavnih učnih ur, ki so povezane s širšim predmetnikom. Ta pristop zagotavlja, da ima vsak učenec, ne glede na svoje telesne sposobnosti, dostop do priložnosti, ki spodbujajo gibalno in zdravstveno pismenost.

Raziščimo, katere ključne komponente celotnega šolskega pristopa bodo vključene, če želimo razviti pobudo Gibanje za zdravje v šolskem okolju.

Spodaj predstavljamo ta načela po pomembnosti. Čeprav morda ne bo izvedljivo izvesti vseh, so prva štiri bistvena za uskladitev vaše pobude z modelom Gibanje za zdravje.


Študija primera dobre prakse v tem okolju

Predstavitev dobre prakse:

  • Naslov: Šole v gibanju (angl. Schools in motion)
  • Vodilna organizacija in država: Move Lab Univerze v Tartuju, ESTONIJA
  • Kontekst: Program Šole v gibanju se je izvajal od leta 2020 do 2023 v okviru projekta »Povečanje telesne dejavnosti šolskih otrok«, financiranega s strani Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega programa 2014–2021 »Lokalni razvoj in zmanjševanje revščine«.
  • Kratek opis: Šole v gibanju so znanstveno usmerjen izobraževalni inovacijski program v Estoniji, ki temelji na mednarodnih raziskavah in razvoju izvajanih s strani Move Lab Univerze v Tartuju ter izkušnjah sodelujočih šol. V sodelovanju s sodelujočimi šolami je bil cilj programa razviti in izvajati prakse, ki podpirajo telesno dejavnost učencev in učiteljev v Estoniji.
  • Dosežek in učinek: Novembra 2023 se je programu Šole v gibanju pridružilo 209 estonskih šol, tj. 40 % vseh osnovnih šol.

Analiza: Elementi okvira Gibanje za zdravje, ki so bili aktivirani

Splošna načela Šolsko specifična načela
Prilagojeni pristopi:
zagotavljanje, da so intervencije ustrezne in učinkovite z obravnavanjem posebnih potreb in motivacije – krepitev sodelovanja in dolgoročnega učinka.
Inkluzivnost in dostopnost:
Zagotavljanje vsem učencem; Inkluzivnost spodbuja enakost, kar omogoča udeležbo in sodelovanje vsakega učenca.
Vključitev:
odpravljanje ovir, spodbujanje pravičnosti, ustvarja občutek pripadnosti, spodbujanje večje udeležbe
Integrirani kurikulum:
Gibalno in zdravstveno pismenost vključite v temeljne predmete, s čimer zagotovite vseživljenjske navade, razvite od zgodnjega otroštva.
Strokovnjaki kot gonila sprememb:
Kompetentni strokovnjaki so ključnega pomena za usmerjanje posameznikov in skupnosti – zaradi česar so ključni dejavniki sprememb.
Možnosti aktivnega učenja:
dajte prednost praktičnemu, izkustvenemu učenju. Aktivno sodelovanje krepi nagnjenost in razvija praktične, družbene, čustvene in kognitivne spretnosti.

Ključna spoznanja: nasveti in triki za olajšanje prenosa:


Viri za nadaljnje delo in domača naloga


"Project is funded by the European Union. Views and opinions expressed are however those of the author(s) only and do not necessarily reflect those of the European Union or the European Education and Culture Executive Agency (EACEA). Neither the European Union nor EACEA can be held responsible for them."